Že od rane mladosti, sem bila “nora” na morje. A ne na
sončenje, plavanje in poležavanje na plaži. Občudovala sem
morski vonj, zmeraj drugačne barve, v katere se je morje
odevalo, nežne in drobne valove, velike in glasne, s katerimi
se je poigraval veter.
Opazovala sem jadrnice, ki so z belimi, široko razpetimi
jadri plule po morju tako lahkotno, kot bi drsele po ledu.
Predvsem pa sem, ko sem sedela ob obali, čutila, kako široko
in v različne dele sveta odprto pot nam ponuja morje.
Niti ene poletne počitnice niso minile, ne da bi vsaj nekaj dni
preživela ob njem.
Leta 1998 je moj prijatelj Pavle, nekoliko tudi po moji
krivdi, kupil dvajset let staro osemmetrsko jadrnico. Ko smo
s takratnim lastnikom prvič odšli na poskusno vožnjo, sva
odkrila, da sva takorekoč rojena za jadranje. V naslednjih
štirih letih sva na njej preživela več kot 250 dni in noči. To je
bil le uvod v najlepše obdobje mojega življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar